35 šilc ruma
originalni naslov 35 rhums
Zgodba
Topel portret očeta in njegove hčerke, ki si delita stanovanje v pariškem predmestju, prihod drugih oseb v njuna življenja pa ju prisili, da se soočita s preteklostjo. Lionel je vlakovodja na pariški pozemni železnici in odšteva zadnje dni do upokojitve, njegova hči, lepa Josephine pa je študentka na univerzi. Leta skupnega življenja so med njima ustvarila čarobno intimnost in naklonjenost, ki se kaže v medsebojni skrbi in skoraj telepatskem prenosu misli. Josephine se naveže na privlačnega soseda Noeta, Lionel pa se romantično zaplete z voznico taksija Gabrielle, prijateljico, ki prav tako živi v isti stavbi. Ko soseda razpreta odnos Josephine in Lionela, na površje priplava preteklost.
Zagotovo ena najpomembnejših in najbolj prepoznanih režiserk avtorskega filma Claire Denis se je nazadnje izpostavila s filmom Belka, v katerem je podala podobo kipečega, razdeljenega in čustveno nabitega postkolonialnega sveta, v svojem predzadnjem filmu 35 šilc ruma pa se sociološko loteva prikaza razhajanja in zbliževanja v intimnem odnosu med očetom in njegovo skoraj odraslo hčerko.
Režiserka o filmu
»Navdih za zgodbo sem dobila pri svoji materi in dedku, ki je v Francijo pripotoval iz Brazilije. Poročil se je z medicinsko sestro, vendar je umrla ko je bila moja mati še otrok in dedek je potem sam skrbel za njeno vzgojo. Zgodbo poznam iz svojega otroštva, vendar v resnici pripada moji mami, ki je z nami nikdar ni delila.«
»Uživam v intenzivnih pogovorih med filmskimi junaki. Vendar pa zato, da povem zgodbo, sama raje uporabim drugačno vrsto dialoga – na primer dialog med zvokom in gibanjem. Večino sodobnih filmov je polna besedičenja. Po mojem mnenju je to posledica televizije, kjer imamo zelo malo časa, da razvijemo zgodbo. Zato uporabimo sosledje posnetkov, podprtih z dialogom, ti pa nam približajo, kaj se dogaja med ljudmi. Mislim, da imamo filmski ustvarjalci še vedno možnost, da si za pojasnjevanje odnosov vzamemo več časa.«
»Večini gledalcev je bil film resnično všeč. Med pogovorom pa so zastavili nekaj res nenavadnih vprašanj. Bila sem šokirana. Ena izmed gledalk je na primer omenila, da prihaja iz Severne Amerike in da ljudje v njeni državi pričakujejo, da se bo s protagonistom filma, ki mu kamera sledi v ozkem kadru, zgodilo kaj izrednega. Če oseba, je nadaljevala, zgolj pade s kolesa, pa je to do gledalca nepravično.
Stereotipi o temnopoltih so očitno precej bolj zakoreninjeni, kot sem si mislila. Pri nas v Franciji s takšnim kadrom želimo povedati, da se osebi lahko v življenju zgodi marsikaj in ne nujno, da jo bodo ustrelili ali zabodli.«
O režiserju
Claire Denis se rodi leta 1948 in mladost kot hčerka francoskega diplomata do trinajstega leta preživi v Afriki. Leta 1972 diplomira na pariški filmski akademiji (IDHEC) in se nato vrsto let kot asistentka režije šola pri številnih imenitnih režiserjih, kot so npr. Dušan Makavejev, Jacques Rivette, Costa-Gavras, Jim Jarmusch in Wim Wenders. Dokaj pozno, leta 1988, posname celovečerni prvenec Čokolada (Chocolat), avtobiografsko pripoved o odraščanju v tujem, z rasno napetostjo prežetem okolju kolonialne Afrike petdesetih. Prvenec vsebuje večino elementov, ki bodo kasneje vedno bolj izrazito zaznamovali njeno ustvarjanje in zaradi katerih jo kritika danes časti z laskavim nazivom edinega francoskega filmskega ustvarjalca, ki je sposoben povzeti vso zgodovinsko liričnost francoskega filma in jo hkrati suvereno preplesti z občutkom za sodobnost. Ustaljene pojme filmske pripovedi, kot so zaplet, suspenz, dramaturgija, montaža, Denisova lepi v samosvoj, homogen nabor senzornih učinkov, ki film iz krempljev pripovedi povzdigujejo v prostranstva izpovedi, v redkokdaj doseženo sfero filma, ki se ponaša s kvalitetami in potencialom poezije. Claire Denise uporablja svojevrsten pripovedni jeziku, ki filmske like v kader postavlja podobno kot portretni fotograf. Takšen izraz je lahko tudi posledica vpliva, ki ga je na mlado študentko imel njen prvi mož, poklicni fotograf.
Raje kot kratke sekvence uporablja dolge kadre, v katerih lahko raziskuje odnos, ki ga lik/telo vzpostavlja z ostalimi elementi, pa naj bodo to ljudje, pokrajina ali vremenski pojavi.
Filmografija
1988 Chocolat (Chocolate)
1989 Man No Run
1990 S’en fout la mort (No Fear, No Die)
1994 J’ai pas sommeil (I can’t Sleep/Ne morem spati)
1994 US Go Home (TV film, “Tous les garçons et les filles de leur âge…”)
1996 Nénette et Boni (Nennette and Boni/Nénette in Boni)
1999 Beau travail (Good Work/Dobro delo)
2001 Trouble Every Day (Težave vsak dan)
2002 Vendredi soir (Friday Night/Petek zvečer)
2004 L’intrus (The Intruder/Vsiljivec)
2008 35 rhums (35 Shots of Rhum/35 šilc ruma)
2009 White Material (Belka)
Kritike
»Vse v filmu, od osvetlitve pariških predmestij ponoči pa do skrbno izbrane glasbe, odlikuje prepričljivost in izreden občutek za detajle. … Tudi obraze. Igralci v filmu namreč niso zgolj čedni, so izredno ekspresivni, kar je še eden od vizualnih presežkov režiserke, ki zelo dobro ve, kako usmerjati gledalčeve poglede.«
- Chris Vognar, Dallas News
»Priznana francoska režiserka Claire Denis ustvarja filme, ki kljubujejo Hollywoodskim pravilom. Ljudje, ki stavijo na predvidljivost na platnu, bodo imeli z njenimi filmi težave, saj so zgodbe in liki življenjski in nič kaj klišejski. Tiste, ki pa so odprti za drugačen pristop, pa bo 35 šilc ruma, zgodba o očetu in njegovi hčerki, ki živita v predmestju Pariza, popolnoma očarala.«
- Calvin Wilson, St. Louis post-dispatch
»V takem filmu bi lahko živel. Ljudje v njem imajo svoja življenja, režiserka pa jih pri tem spremlja z veliko mero tankočutnosti. Ne vsiljuje zgodbe, ampak jo zgolj opazuje.«
Robert Ebert
Predvajanja
Celje, Mestni kino Metropol, 8. maj ob 21.00
Maribor, Kino Udarnik, 9. maj ob 20.00