Božji bojevnik
Originalni naslov Valhalla Rising
Zgodba
Po dolgih letih suženjstva na Škotskem mutastemu bojevniku Enookemu s pomočjo dečka Areja končno uspe zbežati. Skupaj se vkrcata na vikinško ladjo, odločena, da se vrneta v Skandinavijo in se pridružita krščanskim križarjem. Za Enookega je to tudi pot odkrivanja svojih korenin. Ladjo zajame nevihta in po štiridesetih dneh se posadka znajde v reki sredi nenavadne, a obenem čudno znane pokrajine. Ko se izkrcajo, padejo v zasedo nevidnih napadalcev. Žrtve padajo ena za drugo in nikomur ni čisto jasno, kje se sploh nahajajo in ali ta kraj morda ne obstaja samo v njihovi domišljiji. Enooki pa je postavljen še pred eno preizkušnjo: ko Areja zajamejo napadalci in razkrijejo svojo identiteto, ugotovi, da je našel dom. Toda za kakšno ceno? Bo rešil dečka ali svojo dušo?
Režiser o filmu
»Nastala je kombinacija več stvari, kot so: mitološki junaki, ki so me navduševali v otroštvu, družina, ki je bila privržena lepim umetnostim in filmu, odraščanje ob ameriški televiziji ter slabo sinhronizirani filmi o samurajih in špageti vesterni. Ko sem bil mlajši, mi je bil film Pobeg iz New Yorka najpomembnejša stvar v življenju. Vse je nenadoma težilo k temu.« (Nicolas Winding Refn)
O režiserju
Nicolas Winding Refn se rodi leta 1970 v danski prestolnici Kopenhagen. Pri desetih letih se s starši preseli v New York, od koder se sedemnajstleten vrne na Dansko. Po končani srednji šoli se Refn vpiše na Ameriško akademijo dramskih umetnosti v New Yorku, vendar ga tamkajšnje okolje začne dušiti in kmalu je izključen iz šole. Spet se vrne na Dansko in se tam vpiše na filmsko akademijo, vendar si po enem mesecu premisli in se izpiše. Na lastno pest začne snemati kratke filme. Enega izmed njih nekoč vidi neki znan danski producent, ki mladeniču ponudi 3,2 milijona tedanjih danskih kron, da iz kratkega filma napravi celovečernega. Pri slabih štiriindvajsetih letih Refn tako napiše scenarij in zrežira svoj celovečerni prvenec, ultra nasilno kriminalko Pusher (1996). Film se nemudoma prelevi v kultni fenomen in režiserju prinese mednarodno slavo; leta 2004 tako dobi nadaljevanje in leto pozneje še tretji del. Leta 2009 Refn poleg Božjega bojevnika zrežira tudi kontroverzno dramo Bronson, biografijo »najbolj nasilnega britanskega zapornika vseh časov«.
Kritike
»Spiritualno potovanje, zamaskirano v avantgardni pustolovski film o krvi, črevesju in veri. Hrumeči vikinški rogovi, prek katerih se kotali otvoritvena špica, predstavljajo lekcijo vsem posnemovalcem Tarkovskega.«
Christoph Huber & Olaf Möller, Sight and Sound
»Skupna poteza Refnove kinematografije so nasilne, trde moške teme, ki pa se jih v Božjem bojevniku loteva zelo nenavadno. Kljub krutim prizorom, na katerih pa se kamera ne zaustavlja, film ni ‘akcioner iz 12. stoletja’, ampak počasna notranja eksistencialistična vikinška drama. Razcep je že v sami skupini Vikingov, pokristjanjenjih branilcev božjega groba, ki se jim priključita nekdanji suženj, nemi barbar Enooki (Mads Mikkelsen), in deček Arej. Toda morske meglice njihovo ladjo namesto v Jeruzalem zanesejo geografsko nemara nekam proti Hudsonovemu zalivu, mitološko pa po njihovem verovanju naravnost v pekel oziroma v pokrajino smrti, Valhalo, kjer se izgubljajo in umirajo zunaj koordinat znanega. Kljub ohlapnosti likov intimno vikinško odisejado odlikuje izjemna fotografija megličastih pokrajin in počasno ritmizirana ter hkrati atmosfersko sugestivna glasba. Božji bojevnik je narejen za veliko platno.«
Mojca Kumerdej, Delo
Predvajanja
Slovenj Gradec, Kulturni dom Slovenj Gradec, 8. maj ob 19.00
Izola, Art kino Odeon, 10. maj ob 20.30