Le Havre
Originalni naslov Le Havre
Zgodba
Marcel Marx, nekdaj pisatelj in razvpiti boem, se zateče v pristaniško mesto Le Havre, kjer postane loščilec čevljev. Sanje o literarni slavi je pokopal in zdaj srečno in zadovoljno živi na relaciji med najljubšim barom, službo in soprogo Arletty (igra jo Kaurismäkijeva večna muza Kati Outinen). Nato pa mu pot nenadoma prekriža mladoletni begunec iz temnega osrčja Afrike. Oborožen le s prirojenim optimizmom in neomajno solidarnostjo svojih sosedov se mora Marcel spopasti z brezbrižnostjo in slepo birokratsko mašinerijo evroameriške civilizacije ter njenimi lakaji – policijo, ki je na sledi begunskemu dečku. Čas je, da si Marcel pološči čevlje in pokaže zobe.
Režiser o filmu
»Evropski film se ne ukvarja kaj dosti z vztrajnim poglabljanjem finančne, politične, predvsem pa moralne krize, ki nas je privedla do večno nerazrešenega vprašanja beguncev, ki poskušajo prodreti v EU, in njihove nedosledne ter pogosto podstandardne obravnave. Sam nimam nobenega odgovora na ta problem, vseeno pa sem se hotel lotiti te tematike, četudi v svojem precej nerealističnem filmu,« pravi Aki Kaurismäki, režiser, scenarist in producent filma. »V osnovi bi lahko zgodba nastala v skorajda kateri koli evropski državi, razen morda v Vatikanu – ali pa še posebej tam. Najbolj logično bi seveda bilo, če bi se to zgodilo v Grčiji, Italiji in Španiji, saj (milo rečeno) nosijo najtežje breme problema. Kakor koli, prevozil sem vso obalo od Genove do Nizozemske in našel, kar sem iskal, v mestu bluesa in soula in rokenrola, v Le Havru.«
O režiserju
Finec Aki Kaurismäki, veliko avtorsko ime evropskega filma, se v proletarski pravljici Le Havre spogleduje s trenutno zelo aktualno evropsko temo: ilegalno imigracijo in pri tem ohranja vso specifičnost svojega absurdno-komičnega sloga. V mladosti je želel postati pisatelj, na poti k filmski režiji pa je preizkusil številne druge poklice – kariero poštarja, pomivalca posode, filmskega kritika in predvsem scenarista. Filmski scenarist je sicer še danes, a je do leta 1983, ko je posnel adaptacijo Zločina in kazni (Rikos ja rangaistus, 1983) Dostojevskega, nastopal predvsem kot producent, scenarist in igralec v filmih starejšega brata Mike. Celovečernemu prvencu je sledila vrsta izrazito avtorskih filmov, polnih Kaurismäkijevega značilnega humorja in poetike, med drugim na primer kultni film ceste Leningrajski kavboji gredo v Ameriko (Leningrad Cowboys Go America, 1989). Njegovi filmi žanjejo uspehe na številnih mednarodnih festivalih, največji kritiški uspeh pa mu prinese Mož brez preteklosti (Mies vailla menneisyyttä, 2002), za katerega leta 2002 prejme veliko nagrado žirije v Cannesu.
Kritike
Ženja Leiler, (Pogledi):
»Čeprav je za Kaurismäkija značilen zelo specifičen, topel in luciden, pa tudi precej ciničen občutek za humor, je prav tega tokrat za spoznanje manj, kot smo vajeni. A z razlogom. Le Havre je namreč film o zelo realističnem problemu Evrope – problemu beguncev.«
Marcel Štefančič, jr (Mladina)
»Le Havre je stari film, ki se dogaja v novih časih. Stari film o novih časih – časih krutosti, izkoriščanja, diskriminiranja, nesolidarnosti, razredne nezavesti in kapitala, ki se giblje v senci, kot pravi Marcel Marx. Ali bolje rečeno: novi časi so ustvarjeni za stare filme, ki s svojo čudodelno senzibilnostjo, absurdno melodramo in disproporcialnimi emocijami ustvarijo aktivistični vihar, s katerim je mogoče spremeniti svet – proletarska ribiška skupnost, v kateri živi Marcel, namreč stopi revolucionarno skupaj in skrije dečka, ki ga policija preganja tako fanatično, kot da je alien iz Osmega potnika.«
James Quandt (ArtForum)
»Samo v filmu Akija Kaurismäkija lahko srečamo moža, ki tolaži umirajočo ženo tako, da ji bere Kafko ... Čeprav še vedno vešč tovrstnega sarkazma, pa se Kaurismäki tokrat v veliki meri odreče tipičnim elementom svojih zgodnjih filmov – jedki ironiji, manierističnim kompozicijam, konceptualni komiki, brezskrbnemu kaosu razpoloženj, tonov, virov in žanrov. Prisili vas, da se obupano oklepate vere v človeštvo, pa čeprav realnost na vsakem koraku izpodbija avtorjevo optimistično vizijo.
Leslie Felperin (Variety)
»Vzdušje je veselo, lahkotno, in film vsekakor ne pomeni novega preboja finskega avtorja, čeprav so tokrat veliko bolj v ospredju vplivi francoskih filmarjev, kot so Marcel Carné, Jean-Pierre Melville in Robert Bresson. A sam po sebi predstavlja Le Havre kontinuiran užitek ob brezhibnem mešanju radostnih in trpkih tonov s prismuknjenostjo, kakršne smo vajeni iz Kaurismäkijevih največjih komičnih mojstrovin.«
Predvajanja
Celje, Mestni kino Metropol, 10. maj ob 21.00
Sežana, Kosovelov dom, 12. maj ob 20.30