Melanholija
Originalni naslov Melancholia
Zgodba
V Trierjevem čudovitem filmu o koncu sveta Justine in Michael praznujeta svojo poroko na razkošni zabavi v imenitnem domovanju njene sestre Claire in svaka Johna. A naj se manično depresivna nevesta še tako trudi, se poročno slavje kmalu sprevrže v popolno katastrofo: družinske napetosti se stopnjujejo, zakoni se krhajo. Zemlji pa se medtem neusmiljeno približuje orjaški pobegli planet Melanholija ...
Lars von Trier je ustvaril osupljivo avdiovizualno fantazijo epskih razsežnosti in wagnerjanskega duha, ki žanr poročne komedije brezšivno zasuka v film psihološke in kozmične katastrofe.
Režiser o filmu
»Mislim, da je v Justine veliko mene. Precej je zasnovana na moji osebnosti in mojih izkušnjah z napovedmi sodnega dne in depresijo. Medtem ko naj bi bila Claire ... normalna oseba. /.../ Psihoanalitik mi je nekoč povedal, da se melanholiki navadno bolj trezno odzovejo na katastrofalno situacijo kot običajni ljudje. Deloma zato, ker lahko rečejo: ‘Sem ti rekel!’ Deloma pa zato, ker nimajo kaj izgubiti. To je bil zametek Melanholije. In čez manj kot leto dni je bil scenarij napisan, igralci izbrani in ekipa je začela snemati.«
- Lars von Trier, režiser in scenarist
O režiserju
Lars von Trier (rojen leta 1956 v Köbenhavnu na Danskem) leta 1983 diplomira na filmski akademiji, nato pa nekaj časa snema reklame in glasbene spote. Leta 1995 s Thomasom Vinterbergom sestavi filmski manifest danske Dogme 95. Od tedaj velja za enega najbolj inovativnih evropskih režiserjev, njegov filmski jezik je prepreden z neologizmi. Za svoje delo je prejel številne nagrade na mednarodnih festivalih. V Cannesu je za film Plesalka v temi prejel celo zlato palmo, pa tudi veliko nagrado žirije za Lom valov; nagrado za najboljšo igralko sta tam prejeli Charlotte Gainsbourg za vlogo v Antikristu in Kirsten Dunst za Melanholijo, medtem ko si je Trier na zadnji ediciji Cannesa s svojimi spornimi izjavami prislužil še status »persona non grata«.
Filmografija (izbor)
1984 Forbydelsens Element (Element zločina)
1988 Medea
1991 Europa (Evropa)
1996 Breaking the Waves (Lom valov)
1998 Idioterne (Idioti)
2000 Dancer in the Dark (Plesalka v temi)
2003 Dogville
2005 Manderlay
2009 Antichrist (Antikrist)
Kritike
»Konec sveta so po h’woodskih spektaklih odkrili tudi art filmi - Zaklonišče, Another Earth, Melanholija. V h’woodskih filmih katastrofe so liki vedno tako plitvi, tako prazni, tako generični in take karikature, da vam je za njih povsem vseeno - tudi če jih vse skupaj odpihne. Melanholija pa je film katastrofe z liki, za katere nočeš, da umrejo. V h’woodskih filmih katastrofe komaj čakaš, da pokaže konec sveta. V Melanholiji pa si konca sveta ne želiš.«
- Marcel Štefančič, jr, Mladina
»Trierjeva Melanholija, v kateri se mešata delirični humor in nebrzdani patos, je strahovito ganljiv film. /.../ Tu ni Trierjevih običajnih zvijač, kočljive parodije in avtosatire, praznih ‘brechtovskih’ mehanizmov distanciranja ali podivjane mizoginije. Ženske skoraj brez izjeme zasedajo osrednje mesto njegovih zgodb, ki običajno pripadajo eni od dveh kategorij: so tiste, v katerih je protagonistka vseskozi trpinčena in skozi trpljenje doseže status svetnice (Lom valov, Plesalka v temi), in tiste, v katerih se na koncu svojim mučiteljem krvavo maščuje (Dogville, Antikrist). Melanholija poruši oba vzorca – in je zato prvi režiserjev film, ki se mi ne upira. Pa vendar je odločilno trierjevski v svojih formalnih prijemih: v prvi vrsti v svoji subverziji popularnih filmskih žanrov (tokrat čudaške poročne komedije in filma vesoljske katastrofe) skozi brutalno impozicijo estetike, ki hkrati potencira in izniči konvencije realizma, na katerih ti žanri temeljijo. Kar je pop art za Godardove filme iz sredine 60-ih, je nemški romanticizem za Melanholijo. /.../ Najbolj sijajno pri tem filmu pa je, da ga lahko v celoti beremo kot metaforičen prikaz izkušnje posameznika, ki tone v globine bolezenske depresije, in hkrati kot fantastično pravljico o medplanetarnem trčenju in zadnjih dneh življenja na Zemlji. A Trier se ne zadovolji zgolj s prepletanjem dveh registrov pomena, pač pa podvoji še sam prikaz katastrofe, tako da jo sprva uprizori kot komedijo in nato še kot tragedijo.«
- Amy Taubin, ArtForum
»Osupljivo. Film, ki vas spravi v stanje ekstaze. Ganljiva mojstrovina, zaznamovana z neverjetno vizionarsko globino.«
- Lisa Scwarzbaum, Entertainment Weekly
»Spektakularna predstava, od kakršne ne morete odvrniti pogleda. Monumentalno ambiciozen film. Ko sem odhajal iz kinodvorane, je bilo, kot bi lebdel, bil sem pomlajen in srečen do obisti.«
- J. Hoberman, The Village Voice
»Ta film je nekaj resnično posebnega. Vizualno osupljiv, globoko emocionalen in pogosto neizmerno duhovit. Von Trier je ustvaril nekaj nežnega in pretanjenega, metafizičnega in ranljivega.«
- Andrew O’Hehir, Salon
Predvajanja
Velenje, Kino Velenje, 8. maj ob 20.00
Sežana, Kosovelov dom, 10. maj ob 20.30