Sneg na Kilimandžaru
Originalni naslov Les Neiges du Kilimandjaro
Zgodba
Martin je vesten ladjedelniški delavec in član sindikata v francoskem industrijskem mestu Marseille. Več kot trideset let je srečno poročen z Marie-Claire. Njuni življenji osrečujejo otroci in vnuki ter prijatelji s katerimi se družita. Na delovnem mestu ga čaka neprijetna naloga, saj mora odpustiti dvajset delavcev in ker jih ne more izbrati, sklene, da bo o imenih odločil žreb. Martin, ki je ponosen na svoje moralne vrednote in politična prizadevanja, tudi sam ostane brez zaposlitve in brez pravih možnosti za ponovno zaposlitev, a svojo predčasno upokojitev sprejme brez pritožb. Svet Marie-Claire in Martina pa hudo pretrese brutalen napad dveh maskiranih in oboroženih roparjev, ki ju zvežeta in ukradeta privarčevan denar za potovanje na Kilimandžaro. Šok je še večji, ko odkrijeta, da je napad pripravil in vodil eden izmed Martinovih mlajših sodelavcev, Christophere, ki je prav tako ostal brez zaposlitve.
Film, ki svojo zgodbo črpa v pesmi Victorja Hugoja Revni Ljudje (Les Pauvres gens), govori o malih ljudeh, ki zaradi globalizacije izgubljajo svojo razredno pripadnost, a hkrati ne pozabijo, da sta sočutje in pomoč bližnjemu tisto, kar nas dela ljudi.
Režiser o filmu
Ko sem postal aktivist, sem odkril čudovit Jaurèsev govor mladim iz Albija. V njem poudarja, da pogum na nivoju posameznika pomeni tudi prevzemanje odgovornosti, in opozori na povezavo med življenjem posameznika in skupnosti, posameznika in družbe. Pogum ne obstaja zgolj na ravni skupnosti, najdemo ga tudi v vsakdanjem življenju posameznika, v načinu kako deluje, v njegovih navadah in vrednotah.
Po mojem mnenju je ena ključnih težav današnje družbe neobstoj razredne zavesti. Danes ne moremo več govoriti o delavskem razredu. V 70. in 80. letih je bila razredna pripadnost očitna – utelešali so jo tisoči delavcev v delovnih oblekah in s skupnimi interesi … Zato v filmu govorim o »revnih ljudeh«.
V pesmi »Les Pauvres gens« Victor Hugo pripoveduje zgodbo ribiškega para s tremi otroki, ki se s težavo prebijata skozi življenje, pa kljub temu sprejmeta še otroka umrle sosede. Pesem je zelo lirična, melodaramatična in občasno celo pompozna, a ko sem jo prebral, sem bil prepričan, da moramo opogumiti ljudi, ki imajo pogum, da ostanejo pogumni.
V življenju so mi všeč vsakdanji in neskončno banalni dogodki kot je na primer bežen pogovor ali pitje kave … Prav te male podrobnosti v filmski pripovedi ustvarijo globino. V filmu Sneg na Kilimadžaru boste opazili veliko rebrc, klobas in sardin. Gre za film z največ prizori, ki se dogajajo ob pečenju ražnja v zgodovini filma.
O režiserju
Robert Guédiguian se je armenskemu očetu in nemški materi rodil leta 1953 v majhni vasici L’Estaque v bližini francoskega mesta Marseille. Med študijem sociologije v Parizu ga je začel zanimati film, zato se je vrnil v Marseille, kjer že dobrih trideset let piše scenarije in režira filme.
Sin pristaniškega delavca in bivši član francoske komunistične stranke je ostal zvest svojim koreninam skozi vso kariero. Svoje politično angažirane filme pogosto umešča v urbano delavsko okolje mesta Marseille, zato velja kar za lokalnega, marsejskega režiserja. Tudi stalna igralska zasedba tesnih prijateljev in znancev (vključno z njegovo ženo) daje Guédiguianovemu opusu kontinuiteto, zaradi katere postane ogled njegovih filmov izjemno intimno doživetje.
Filmografija (izbor)
1980 Dernier Été (Last Summer)
1985 Ki lo sa?
1995 À la vie, à la mort! (‘Til Death Do Us Part/Na življenje! Na smrt!)
1997 Marius et Jeannette (Marius and Jeannette/Marius in Jeannette)
2000 À l’attaque! (Charge!/V napad!)
2000 La ville est tranquille (The Town Is Quiet/Mesto je mirno)
2002 Marie-Jo et ses deux amours (Marie-Jo and Her 2 Lovers)
2004 Mon père est ingénieur (My Father Is an Engineer)
2005 Le Promeneur du Champ-de-Mars
2006 Le Voyage en Arménie (Armenia/Potovanje v Armenijo)
2009 L’Armée du crime (The Army of Crime)
2011 Les Neiges du Kilimandjaro (The Snows of Kilimanjaro/Sneg na Kilimandžaru
Kritike
»Sneg na Kilimandžaru je lucidni, angažirani film o 99 odstotkih, ki se hočejo v zgodovino vrniti čiste vesti.«
- Marcel Štefančič, jr, Mladina
»Sneg je po izletu v svet naročenih in neosebnih projektov režiserjevemu pojmu proletarskega kolektiva in razredne zavesti znova dal pravi pomen. Je karakteristični Guédiguianov film, režiser se – vseskozi na meji med renoirjevskim socialnim humanizmom in loachevsko socialno melodramo – čustveno preda aktivistični romantiki, toda kljub občasni sentimentalnosti mu ne moremo oporekati strasti in iskrenosti v artikuliranju političnih prepričanj. Najbolj očara njegova neskončna vera v človeka in boljši svet, česar danes na filmu skoraj ne vidimo več.«
- Simon Popek, Delo
»Film izžareva vedro nostalgijo, polno preprostih čustev in idealizma, ki zaživijo v prikazu težavnih medgeneracijskih bojev. Guédiguian nastavi ogledalo izgubljenemu duhu solidarnosti in razredne zavesti in nadaljuje s snemanjem filmov, v katerem se revni in depriviligirani spopadajo med seboj.«
- Fabien Lemercier, Cineuropa
Predvajanja
Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, 11. maj ob 20.15