Filmski teden Evrope

13 slovenskih mest. 18. filmskih zgodb. Ena Evropa

Mientras duermes

Medtem ko si spala

Španija, 2011, 102 min, triler

Predvajanja
Spremljevalni program
Brezplačne vstopnice

režija
Jaume Balagueró

scenarij
Alberto Marini

fotografija
Pablo Rosso

montaža
Guillermo de la Cal
produkcija
Julio Fernández

igrajo
Luis Tosar, Marta Etura, Alberto San Juan

distribucija v Sloveniji
FIVIA – Vojnik

festivali, nagrade
Nagrada gaudí 2012 za najboljši film v tujem jeziku, najboljšo režijo, najboljši scenarij, najboljšega igralca, najboljši zvok, najboljšo montažo. Sitges 2011. Fantastic Fest 2011. Busan 2011. Torino 2011. Crossing Europe 2012.

Zgodba
Mrki César je vratar in hišnik v neki barcelonski aristokratski stanovanjski hiši. Ljudje ga komaj opazijo, sam pa o vseh ve vse. Posebno o Clari, brezskrbni in vedno nasmejani mladenki iz petega nadstropja, ki ga spravlja ob pamet.

Ste se kdaj spraševali, kaj se dogaja v sobi, medtem ko spite? Španski mojster groze (Snemaj!) je ustvaril napet (in duhovit) psihološki triler, ki vam spanca tokrat ne bo kratil z nadnaravnimi silami, zloveščimi prikaznimi ali podivjanimi zombiji, ampak z najhujšo pošastjo izmed vseh: tisto človeško.

Režiser o filmu
»Po Snemaj! in Snemaj! Snemaj!, ki sta bila po svoji formi in naraciji radikalna in brutalna filma, sem želel zopet raziskati bolj prefinjene mehanizme trilerja in filma suspenza. V tistem trenutku mi je prišel v roke scenarij, ki mi je omogočal, da sem lahko do skrajnosti raziskal te elemente. /…/ Kljub temu da sega po pogosto uporabljeni formuli, sta mi bila všeč njegov realizem in dimenzija vsakdanjosti; to pa je prav tisto, kar zgodbo nazadnje naredi privlačno in grozljivo. /…/ Pri zapletu me je navdušilo, kako je spominjal na pravljico, zelo kruto pravljico /…/, prilagojeno za odraslo občinstvo. Vedno me je preganjala misel, kaj bi se lahko dogajalo okoli mene, medtem ko spim. Vas ne?«
- Jaume Balagueró, režiser

O režiserju
Katalonec Jaume Balagueró (Lleida, 1968) navzlic relativno kratki karieri režiserja in scenarista velja za šampiona sodobnega evropskega žanrskega filma. Balagueró je na začetku devetdesetih zrežiral prve kratke filme, leta 1999 pa presenetil s celovečernim prvencem Neimenovani (Los sin nombre), posnetim po romanu kultnega britanskega pisca Ramseyja Campbella. Kombinacija srhljivega vzdušja, poustvarjenega po zaslugi mojstrske režije, ter težko prebavljivih izbruhov hipne groze in nasilja je zaznamovala tudi režiserjeva naslednja filma Tema (Darkness, 2002) in Lomljivo (Fragile, 2005). Sledila je ena najbolj uspešnih evropskih grozljivk zadnjih let, Snemaj! ([REC], 2007), in njeno nič manj srhljivo nadaljevanje Snemaj! Snemaj! ([REC]2, 2009). Filma, ki ju je Balagueró režiral skupaj s Pacom Plazo, v slogu ponarejenega dokumentarca poročata o izbruhu skrivnostne epidemije blaznosti in nasilja v neki barcelonski stanovanjski hiši.

Kritike
»Film, v katerem smo priča srh vzbujajočemu nastopu Luisa Tosarja, predstavlja znaten prispevek k marketinško izjemno uspešnemu kanonu sodobnih španskih grozljivk /…/. Tosar, ki je v filmu Celica 211 Daniela Monzóna poskrbel za najbolj nepozabno radikalno upodobitev psihopata v sodobnem španskem filmu, tokrat dokazuje, da je sposoben utelesiti čisto drugačen register sociopata.«
- Jonathan Holland, Variety

»Nekaterim najbolj nepozabnim filmskim negativcem (Hannibal Lecter, Joker) so bili dodeljeni kratki trenutki, v katerih so imeli občinstvu priložnost razkriti svojo dušo in naravo. Čudovito sprevrženi protagonist filma Medtem ko si spala pa ima na voljo ves film. Prav to je tisto, kar iz Balagueróve /…/ zadnje stvaritve naredi tako navdušujočo značajsko študijo in tako fascinanten film suspenza. /…/ Balagueró se izkaže kot mojster napetosti v slogu Hitchcocka /…/.«
- Allistair Pinsof, Flixist

»/…/ mešanica filmov Govori z njo (Almodovar) in Psiho (Hitchcock). Spretna zmes psihološke drame in grozljivke. /…/ Strašljivo.«
- L'Express

»/…/ klavstrofobična grozljivka, vredna Podnajemnika Romana Polanskega /…/.«
- Jérémie Couston, Télérama

»Medtem, ko si spala /…/ večino svoje minutaže /…/ bodisi ustvarja suspenz, ki večkrat prikliče v spomin hitchcockovske prijeme, bodisi stavi na evokacijo vseh tistih majhnih urbanih fobij sodobnega človeka, kot so strah pred okužbami, boleznimi, insekti, staranjem, samoto in predvsem strah pred vdorom v našo zasebno sfero.«
- Matevž Jerman, Ekran