Zgodba
Mračen, napet in realističen portret dneva v življenju romske družine, nad katero visi preteč oblak rasističnega nasilja, temelji na seriji resničnih umorov na Madžarskem, ko je v manj kot letu dni izgubilo življenje osem ljudi.

Že stoletja jim ljudje pravimo Cigani. A zadnje čase morajo živeti kar najbolj neopazno: pet družin v okolici so neznanci umorili, jih ustrelili v njihovem domu. Morilci so pobegnili in vaščani trdijo, da ne vedo, kdo so. Romi poskušajo nadaljevati svoj preprosti vsakdan, ujet v napeto ozračje z rasizmom pogojenih umorov. Mari opravlja dve službi. Njena najstniška hči Anna se poskuša osredotočiti na šolo in risanje. Mlajšega sina Ria pa obremenjuje nekaj drugega. Pripravlja se ...

Režiser o filmu
»Skušal sem se izogniti prikazu Romov med bobnanjem, igranjem violine ali plesanjem. To je tako dolgočasno. S tega stališča sem v filmu Samo veter hotel ugotoviti, kaj se zgodi, ko je Rom sam. Kot vsi stereotipi tudi ta izvira iz resničnosti, vendar je zelo popačen, če je to vse, kar vidimo. Kaj se zgodi, če se Rom sam odpravi po drva? Če je sam doma? Če dela v samoti? Kaj se zgodi, če Rom ne želi več izpolnjevati stereotipa, ki so mu ga dodelili obiskovalci enega od njegovih naselij?«
- Bence Fliegauf, režiser

O režiserju
Rojen v Budimpešti leta 1974. Filmske šole ni obiskoval, zato pa je izkušnje pridobival kot pomočnik režije, režiser in montažer na televiziji. V letih 1995–98 se je učil za scenografa. Vse od celovečernega prvenca Gozd je za svoje filme prejemal prestižna mednarodna priznanja. Danes kot režiser, scenarist, scenograf in oblikovalec zvoka velja za vodilnega madžarskega filmskega ustvarjalca mlajše generacije.

Kritike
»Režiser se postavi v vlogo opazovalca, ki spremlja življenja svojih junakov in razkriva, kako nevidni, kot duhovi, so za svet in ljudi, ki jih obkrožajo. Gledalcu slika življenje v izolirani skupnosti in ga polni z umetno ustvarjenim strahom, ki obdaja tiste, ki si z Romi delijo življenjski prostor. Na ta način postavi zrcalo paranoji, ki jo pred zunanjim svetom doživlja junakinja filma, Mari. Samo veter počasi gradi socialno kritično filmsko zgodbo, ki vas najprej očara, a samo zato, da vas kasneje pripelje do živce parajočega zaključka.«
- Patrick Gamble, Cine-Vue